Stanovanjska problematika mladih

Kreativci Novosti pri Kreatif design-u

Naša prva objava na blogu je namenjena raziskavi stanovanjskih problemov mladih. Arhitekti in notranji oblikovalci pri Kreatif Design smo se osredotočili na raziskovanje problemov mladih, ki vplivajo na nezmožnost odselitve od doma, in posledic, ki jih njihova situacija ima na gradbeništvo in arhitekturo v Sloveniji.

Eden poglavitnih razlogov za stanovanjske težave mladih je visoka brezposelnost. S povečano brezposelnostjo se že od začetka gospodarske krize leta 2008 srečuje celotna Evropa, predvsem pa so na udaru mladi iskalci prve zaposlitve. Povrhu vsega so zaposlitve mladih negotove in za določen čas. Negotove zaposlitve in, v večini primerov, tudi nizki dohodki vplivajo na vse težji dostop mladih do stanovanja in kreditov za njihov nakup. Dokler ne bomo izboljšali materialnega stanja mladih, ki potrebujejo stanovanja in si želijo družine, tudi ne bo povečanja potrošnje in gospodarske rasti.

Pri koncu smo se osredotočili še na iskanje rešitve stanovanjskega vprašanja za mlade družine v Sloveniji in kot odgovor izdelali tudi študijo, ki si jo lahko ogledate med našimi referencami. Ob tem pa tudi opozarjamo na posledice neukrepanja na stanovanjskem področju, ki bodo vodila do vse kasnejšega skupnega življenja mladih parov in kasnejšega odločanja za otroke.

STATISTIKA MLADIH

Mladi so osebe, stare od 15 do 29 let. V tem življenjskem obdobju mladi najpogosteje končajo šolanje, si s tem pridobijo poklic in začenjajo oblikovati svoje lastno gospodinjstvo oz. družino. Dogodki v tem življenjskem obdobju odločilno zaznamujejo nadaljnje življenje.

Mladi predstavljajo le še dobro petino prebivalstva v Sloveniji. Čeprav število prebivalstva počasi narašča, pa število in delež mladih upadata. Konec leta 2005 je tako v Sloveniji živelo 415 tisoč mladih ali, v deležih, 20,7 %. V naslednjih dvajsetih letih naj bi njihov delež upadel na komaj 14 %. Največ mladih smo našteli ob popisu leta 1981 (448 tisoč), kar je predstavljalo 24,4 % prebivalstva. Več kot polovica mladih (55 %) se izobražuje. Med osebami, starimi od 15 do 19 let, se šola kar 95 % generacije; s starostjo se ta delež zmanjšuje; pri dvajsetih letih obiskujeta šolo še dve tretjini teh oseb.

Tveganje revščine v celotni populaciji in med mladimi

BREZPOSELNOST

Zaradi gospodarske krize se je brezposelnost v Evropi skokovito povečala, najbolj ravno med mladimi. Mladi v Evropi in Sloveniji se danes srečujejo predvsem s problemom pridobitve prve službe. Pri iskanju prve zaposlitve jim ni v pomoč niti visoka izobrazba, saj so praviloma bolj izobraženi kot starejše generacije. Od začetka krize pa se je najbolj povečala brezposelnost ravno med visoko izobraženimi in se je od nastopa krize podvojila. Najhujša ovira pri iskanju zaposlitve za mlade so izkušnje, ki jih mladi težko pridobijo in tako se vrtijo v začaranem krogu brezposelnosti. Po drugi strani pa so pogosto zaposlitve, ki jih mladi dobijo, le za določen čas in prinašajo nižje dohodke. Brezposelnost in negotova zaposlitev pa sta vzrok tudi vse za večje tveganje revščine med mladimi, česar ne uspe preprečiti niti najbolj razvitim državam.

Delež brezposelnih mlajših od 24 let

POZNA ODSELITEV OD STARŠEV

V nekaterih državah kot je Slovenija mladi sicer niso socialno ogroženi, kar je posledica pozne odselitve od doma. Delež otrok, ki še živijo v svoji izvorni družini, s starostjo sicer upada, vendar pa se začetek življenja v lastni družini vedno bolj odmika v pozna dvajseta in zgodnja trideseta leta. Polovica mladih med 25. in 29. letom starosti živi še doma s starši. Posledično se mladi vse kasneje odločajo za otroke, kar znižuje rodnost in povečuje demografske težave celotne družbe, kot so staranje prebivalstva in vse večji prepad med generacijami. (vir: Statistični urad, 2.1.2013, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=373)

Če se bo ta trend nadaljeval, bo imela Slovenija v prihodnje vse večje probleme, saj se mladi ne bodo odseljevali in ustvarjali svojih družin ter s tem naslednje generacije otrok. To pa bo še povečalo že zdaj očiten demografski problem staranja prebivalstva. Poleg tega se tu pojavlja še zdravstveni problem poznega rojstva prvega otroka. Dokazano je namreč, da se pri ženskah zdravstvena tveganja pri nosečnosti s starostjo višajo.

Delež mladih, ki živijo pri starših

INDIVDUALNO REŠEVANJE STANOVANJSKE STISKE

Zanimivo je tudi naslednje dogajanje. Zaradi težke dostopnosti stanovanj se je med mladimi začel uveljavljati nov način bivanja. Mladi sicer živijo samostojno, vendar so nastanjeni v nepremični staršev ali drugih sorodnikov. To pomeni, da si je starejša generacija nakopičila večje število stanovanj, ki jih ne potrebuje in jih kot pomoč daje v uporabo mlajši generaciji. Problem leži v tem, da je to le individualna rešitev, ki je ne moremo posplošiti. Marsikateri mladi nimajo te sreče in njihovi sorodniki ne posedujejo dodatne nepremične, zato so prepuščeni tržnim najemninam, ki so relativno visoke in si mladi jih s svojimi nizkimi in nerednimi dohodki le težko privoščijo.

PROBLEM VISOKIH NAJEMNIN

Rezultat velikega števila raziskav in diplomskih nalog na fakulteti za arhitekturo, ki se ukvarjajo z nedostopnostjo stanovanj, ugotavljajo, da bi v Sloveniji potrebovali več najemniških stanovanj. To drži, če primerjamo delež najemnih stanovanj od skupnega stanovanjskega fonda z evropskimi državami, vendar se moramo zavedati, da imamo Sloveniji specifično pojmovanje vrednote lastništva stanovanja. Lastništvo stanovanja kot vrednoto Slovenci, v nasprotju z ostalimi evropskimi državami) postavljamo najvišje in je po mnenju Slovencev osnova za srečo, svobodo in je elementarna dobrina za preživetje (S. Mandič in A. Cirman, STANOVANJE V SLOVENIJI 2005, 2006). Za spreminjanje teh vrednot bi bile potrebne generacije, mi pa moramo ukrepati hitreje. Pri reševanju stanovanjskih vprašanj mladih bo tako potrebno poiskati Sloveniji lastno rešitev.

Mladi, ki se selijo v Ljubljano zaradi študija, so glavna ciljna skupina najemodajalcev. Mladi, ki najemajo stanovanja pa v nasprotju s študijami, ki govorijo o smotrnosti najema, niso zadovoljni s to obliko bivanja. Večini mladih, ki v nekaj letih študija v Ljubljani pusti precejšen del premoženja staršev, se zdi, da je to nesmotrno porabljen denar. Predvsem so tega mnenja mladi, ki želijo ostati v Ljubljani ali njeni okolici tudi po končanju študija (in teh ni malo), saj bi ta denar raje porabili kot začetni vložek v lastniško nepremičnino.

Cene najema so velikokrat previsok strošek za mlade brez lastne zaposlitve in tudi v začetnem obdobju zaposlitve, ko imajo mladi praviloma še nizke dohodke. Tveganje revščine je zato med najemniki višje in tako je mogoče tudi razumeti nezadovoljstvo med najemniki v primerjavi z lastniki. Po drugi strani so najemniki v primeru spremenjenih razmer (finančnih, družinskih ali drugih) hitreje pripravljeni zamenjati stanovanje. Ta višja oblika fleksibilnosti bi jim praviloma morala omogočati višjo kakovost bivanja, vendar raziskave za Slovenijo ne kažejo zadovoljstva s to obliko bivanja. Verjetno je možno razloge za nezadovoljstvo iskati v visokih najemninah in slabo urejenem trgu najema nepremičnin. Ravno tako je možno iskati vzrok za nezadovoljstvo najemikov v visokem odstoku lastnikov stanovanj, v primerjavi z najemniki, kar najemnike uvršča v depriviligirano manjšino (Stanovanjska anketa 2005).

Lastništvo naseljenih stanovanj v Sloveniji

PROBLEM VISOKIH CEN STANOVANJ

V Sloveniji so cene nepremičnin očitno previsoke glede na kupno moč prebivalstva. “Izračun razmerja med BDP in ceno stanovanja za kvadratni meter je pokazal, da so po tem kazalniku nepremičnine najdražje v Varšavi, kjer bi si z njihovim letnim bruto družbenim proizvodom na prebivalca, upoštevaje PPP, lahko privoščili devet kvadratnih metrov stanovanja na leto, nekaj več pa v Rigi in Ljubljani (9,2), Lizboni (9,3) ter Nikoziji (9,8). V povprečju so očitno najcenejša stanovanja v Berlinu (18,4), Rimu (16,1) in na Dunaju (15,9). Torej so razlike, v ceni glede na BDP (PPP), med Ljubljano in Berlinom za skoraj sto odstotkov.” (vir: http://www.ibn.si/articles/detail/384 )

Pretiran dvig cen se je zgodil v skoraj vseh vzhodno evropskih državah, saj je v socialističnem sistemu za dostopnost prebivalstva do nepremičnin skrbela država. Od kar so te države prešle na tržno gospodarstvo pa ni več tako. Ob prehodu iz enega sistema v drugega je prišlo do veliko anomalij na trgu nepremičnin in do določenih nepravilnosti, zato so cene nepremičnin poletele v nebo. Raziskovalca trga nepremičnin mag. Sašo Polanec in dr. Andreja Cirman sta v intervjuju za časnik Finance (vir: Finance, 25.10.2005) pojasnila, zakaj so cene nepremičnin tako visoke. Ugotovila sta, da imajo največji vpliv na ceno nepremičnin previsoke cene zemljišč. Do visokih cen zemljišč pa je privedlo dolgotrajno in zapleteno pridobivanje gradbenega dovoljenja in neobdavčeno lastništvo nepremičnin. Saj lastniki zaradi ugodne davčne zakonodaje niso primorani dajati nepremičnin v najem ali jih prodajati.

V Sloveniji so se cene nepremičnin pričele dražiti predvsem po letu 2000, cene pa so se najbolj zvišale v obdobju 2000-2005, saj so se kar podvojile. Z nastopom krize so se stanovanja sicer pocenila, vendar je dostopnost do stanovanj še vedno zelo otežena. Najtežje dostopna pa so stanovanja mladim, iz že prej omenjenih razlogov.

Share this Post